Pogled skozi čas | RaiPlay Sound

Episodi

CENA ZA SVOBODO (12)

V tokratni oddaji zgodovinarka Dunja Nanut spregovori o metodah, ki se jih je posluževala policija oziroma Posebni inšpektorat zato, da so izsledili in aretirali aktiviste OF. V ospredju je tudi figura Lea Harauerja, vohuna, ki je s svojo dejavnostjo prizadejal več hudih udarcev osvobodilnemu gibanju v Trstu.

CENA ZA SVOBODO (11)

Agenti posebnega inšpektorata so z veliko vnemo zasledovali aktiviste OF. Aretacije so se kar naprej vrstile. S pomočjo pričevanj, ki sta jih po vojni zapisala Mara Ferjančič in Lev Kovačič nam bo tokrat zgodovinarka Dunja Nanut predstavila ilegalno delovanje in usode aktivistov v Trstu ter kaj se je zgodilo tistim, ki so padli v roke posebnega inšpektorata.

CENA ZA SVOBODO (10)

V tokratni oddaji bomo skozi pričevanja dveh aktivistk, Valerije Krainer Kocjančič in Francke Fabris spoznali kakšno je bilo življenje v Trstu pod fašizmom in med drugo svetovno vojno. Poleg tega je zgodovinarka Dunja Nanut izbrala tudi nekaj pričevanj slovenskih zapornikov, ki opisujejo nečloveško življenje v italijanskih zaporih.

CENA ZA SVOBODO (9)

Italijanski fašisti niso prenašali slovenskega petja nikjer, in so ga tudi v cerkvah preganjali. Kljub temu so skoraj povsod nastajale pesmi, izraz tesnobe, pa tudi uporniškega duha. V deveti oddaji iz niza Cena za svobodo zgodovinarka Dunja Nanut spregovori o nastajanju in širjenju uporniških in partizanskih pesmi.

CENA ZA SVOBODO (8)

Za marsikaterega Primorca je španska državljanska vojna predstavljala priložnost za konkreten boj proti fašizmu. V Španiji so se na strani republike borili prostovoljci 53 držav, med njimi okrog 500 Slovencev, od teh najmanj 80 Primorcev in Istranov. Zgodovinarka Dunja Nanut nam tokrat predstavi življenjske zgodbe treh Primorcev, ki so se borili v Španji. Med njimi naj omenimo Leopolda Caharijo iz Nabrežine, ki je nato šel skozi razne zapore, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil Gregorčičevi brigadi.

CENA ZA SVOBODO (7)

Sedma oddaja iz niza CENA ZA SVOBODO, ki ga pripravlja zgodovinarka Dunja Nanut, bo posvečena primorskim in istrskim duhovnikom katerim gre zasluga, da se je ljubezen za jezik in narodno pripadnost ohranjal v najbolj mračnih časih fašizma. Med njimi izstopa figura Leopolda Jurce, ki je kmalu postal simbol boja slovenskih in hrvaških duhovnikov proti italijanskemu asimilacijskemu pritisku.

CENA ZA SVOBODO (6)

Pri CK KPS so ustanovili primorsko komisijo, ki jo je vodil Tone Tomšič . Od junija 1941 dalje je začela pošiljati na Primorsko svoje odposlance, največkrat primorske Slovence emigrante. Prvi odposlanci KPS so prišli torej na Primorsko poleti in jeseni 1941 in nekateri so bili tudi kaj kmalu odkriti in aretirani.

CENA ZA SVOBODO (5)

8. avgusta 1942 so italijanski fašisti požgali Ustje pri Vipavi. Bila je to reakcija na delovanje terencev in partizanskih enot na tem področju, ampak predvsem dokaz, da se morajo Mussolinijev govor 31. julija 1942 v Gorici in njegove grožnje tujerodcem jemati čisto zares. Kljub temu se je za odporništvo odločilo veliko Primorcev. Med njimi je bila tudi 22-letna Stana Malik. Njeno partizansko ime je bilo Milena.

CENA ZA SVOBODO (4)

Poleg racij, požiganja domačij, izvensodnih eksekucij in internacij, so imela tudi italijanska sodišča in še posebej posebno sodišče za varnost države kar precej dela zaradi partizanske aktivnosti. V kolektivni spomin sta se najbolj vtisnila prvi in drugi tržaški proces, tokrat pa bo zgodovinarka Dunja Nanut spregovorila še o ostalih procesih, ki so privedli do obsodb na visoke zaporne kazni in do eksekucij v zloglasnem Forte Bravetta. Spoznali bomo tudi usode Kristine Maslo, Lojzke Podgornik in Antona Ferjančiča, ki so med prvimi stopili v vrste NOV na Primorskem.

CENA ZA SVOBODO (3)

Italija je doživljala na novo okupiranih ozemljih Jugoslavije nepričakovano hiter odpor in je nanj reagirala z aretacijami, represalijami nad civilnim prebivalstvom, požiganjem vasi, vojaškimi operacijami proti prvim partizanom in kmalu tudi s streljanjem talcev. V tokratni oddaji bomo iz dokumentov in zapisov razbrali, kako so na t.i. drugorodce gledali fašistični generali, prefekti in inšpektorji in s kakšnimi ukrepi so nameravali ukrotiti upornike.

CENA ZA SVOBODO (2)

Hitro razsulo jugoslovanske vojske in kapitulacija Jugoslavije so presenetile. Osuplost nad naglim razvojem in malodušje nista zajela čisto vseh. V Vidmarjevi vili se je snoval upor proti okupatorju. Zgodovinarka Dunja Nanut s pomočjo pričevanj in dokumentov nas tokrat popelje v čas, ko so v Ljubljani ustanavljali OF, na Primorskem pa so zaskrblejno sledili dogajanju v Jugoslaviji.

CENA ZA SVOBODO (1)

Italijanski zapori, v katere so že pred vojno zapirali Primorce, ki so se upirali fašizmu, so se začeli takoj po napadu na Jugoslavijo polniti s Slovenci, Hrvati, Dalmatinci in Črnogorci. Pošiljali so jih v ječe oziroma v koncentracijska taborišča v notranjost Italije. Tako so postopali ne le z vojnimi ujetniki, pač pa tudi s civilnim prebivalstvom. Zgodovinarka Dunja Nanut v prvi oddaji obravnava prav nasilne ukrepe in strahovlado fašističnega režima na novo okupiranih jugoslovanskih ozemljih.

VOJKO BOBEK

V prejšnjih oddajah smo spoznali tragično usodo Viktorja Bobka, njegove žene Fani Urbančič in svakinje Marije Urbančič skozi korespondenco, ki se je ohranila iz časa, ko sta bila Viktor Bobek in Marija Urbančič v zaporu v pričakovanju drugega tržaškega procesa. Zgodovinarki Dunji Nanut, ki je oddaje pripravila, je pisma zaupal Viktorjev in Fanin sin Vojko Bobek. Niz bomo sklenili s pričevanjem inženirja Vojka Bobka, ki je pristal na povabilo, da z nami deli svoje spomine na starša in teto. Z njim se bo pogovarjala zgodovinarka Dunja Nanut.

FANI URBANČIČ

Zgodovinarka Dunja Nanut je v prejšnjih dveh oddajah na podlagi korespondence osvetlila življenjski zgodbi Viktorja Bobka in njegove svakinje in sodelavke Marije Urbančič. Tokrat bomo dogajanje izpred 83. let spremljali z vidika Bobkove žene Fani. Fani je bila za moža in sestro Marijo, ko sta bila v zaporu dolgo časa edina vez z zunanjim svetom.

MARIJA URBANČIČ

Zgodovinarka Dunja Nanut tokrat postavi v ospreje svakinjo in sodelavko Viktorja Bobka Marijo Urbančič. Bila je edina ženska med obtoženci na drugem tržaškem procesu. Obsojena je bila na 8 let zapora.

VIKTOR BOBEK

Oddaja, ki jo posvečamo Viktorju Bobku je del krajšega niza, ki smo ga prvič predvajali decembra 2016 ob 75-letnici drugega tržaškega procesa. Zgodovinarka Dunja Nanut je v treh oddajah osvetlila osebnosti Viktorja Bobka, njegove žene Fani Urbančič ter svakinje Marije Urbančič, edine ženske, ki so ji sodili na drugem tržaškem procesu. Pri rekonstrukciji takratnih dogodkov in za oris vseh treh osebnosti se je Dunja Nanut oprla na arhivske vire, predvsem pa na bogato korespondenco, ki jo skrbno hrani Vojko Bobek, Viktorjev in Fanin sin.

RAFKO DOLHAR (8)

V zadnji oddaji dr. Rafko Dolhar spregovori o ustanovotvi in delovanju Slovenskega zdravniškega društva v Trstu, ki mu je dolgo predsedoval, o pisateljevanju in o svoji politični karieri.

RAFKO DOLHAR (7)

RAFKO DOLHAR (6)

Če so bile doslej v ospredju mladostni spomini, poklicne izkušnje, potovanja in planinski podvigi dr. Rafka Dolharja, bomo s tokratno oddajo odprli poglavje političnega udejstvovanja. Leta 1966 je bil dr. Dolhar izvoljen v tržaški občinski svet in tam zastopal stranko Slovenska skupnost do leta 1976.

RAFKO DOLHAR (5)

V družbi dr. Rafka Dolharja se bomo spet podali v 60. in 70. leta prejšnjega stoletja. Po končani medicinski fakulteti v Padovi leta 1963, se je zaposlil v nabrežinskem sanatoriju in ob tem opravil specializacijo iz športne medicine in medicine dela. Čeprav je bil vsestransko zaposlen z delom, družino in družbenopolitičnim delovanjem, ga je strast po planinarjenju odvedla vse do Himalaje.

RAFKO DOLHAR (4)

Tokrat nam bo dr. Rafko Dolhar pripovedoval, kako se je odločil za študij medicine v Padovi in za poklic zdravnika, pa tudi kako ga je pustolovska žilica pripeljala vse do Nordkapa.

RAFKO DOLHAR (3)

V tretjem poglavju življenjske zgodbe zdravnika, politika, pisatelja in planinca dr. Rafka Dolharja so tokrat v ospredju opcije iz leta 1939, ki so globoko zarezale v tkivo Kanalske doline.

RAFKO DOLHAR (2)

V drugem srečanju z urednico Luano Grilanc bo dr. Rafko Dolhar obujal spomine na dogajanje v Kanalski dolini med drugo svetovno vojno in takoj po njej, ko je kot 12-letni deček opazoval prihode in odhode različnih vojsk. Po osvoboditvi, so se začeli skozi Trbiž vračati iz nemških koncentracijskih taborišč tudi slovenski interniranci, za katere je njegov oče dr. Alojzij Dolhar v svoji ambulanti organiziral zdravniške preglede.

RAFKO DOLHAR (1)

V prvem poglavju radijskega portreta, ki ga ob visokem življenjskem jubileju posvečamo dr. Rafku Dolharju, bo v ospredju njegova izvorna družina, predvsem oče Alojzij, ki je leta 1928 zapustil rodni Trst in nastopil službo splošnega zdravnika na Trbižu. Tam se je leta 1931 poročil z dekletom iz pomembne žabniške družine Ido Ehrlich. Več o zgodbi družine Dolhar v Kanalski dolini pa kot rečeno v soboto ob 11.15.

FAŠISTIČNI ZAKONI (6)

V zadnjem srečanju posvečenim fašističnim zakonom dr. Peter Močnik obravnava t.i. leggi fascistissime. Z izrednimi fašističnimi zakoni in ustanovitvijo Posebnega sodišča za zaščito države je fašistični režim obračunal z opozicijo. Parlamentarno državo je nadomestila Ducejeva diktatura. Zvrstilo se je 978 procesov. Posebno sodišče je izreklo 47 smrtnih kazni, od teh 36 Slovencem in Hrvatom in 26 je bilo izvršenih.

FAŠISTIČNI ZAKONI (5)

FAŠISTIČNI ZAKONI (4)

V četrti oddaji iz niza v katerem odvetnik Peter Močnik obravnava fašistične zakone, bodo v ospredju ukrepi in zakoni v zvezi z uporabo slovenščine v javni upravi ter zakoni na podlagi katerih so lahko izvajali načrtno poitaljančevanje toponimov ter imen in priimkov.

FAŠISTIČNI ZAKONI (3)

V tretji oddaji niza posvečenega fašističnim zakonom bo dr. Peter Močnik obravnaval Gentilejevo reformo, ki je bila uzakonjena leta 1923.

FAŠISTIČNI ZAKONI (2)

V drugi oddaji iz niza, ki ga posvečamo fašističnim zakonom bo odvetnik dr. Peter Močnik obravnaval zaprtje Jadranske banke ter Tržaške hranilnice in posojilnice. S Tržaško hranilnico in posojilnico pa je seveda povezana tudi zgodba Narodnega doma.

FAŠISTIČNI ZAKONI (1)

V novem nizu srečanj odvetnik dr. Peter Močnik obravnava fašistične zakone, ki so omogočili načrtno potujčevanje slovenske narodne skupnosti na Primorskem. Prva oddaja je posvečena zakonom in ukrepom, ki so na gospodarskem področju povzročili pravo razdejanje.

Cenzura

Z dr. Marijanom Dovićem, avtorjem razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, se Luana Grilanc pogovarja o cenzuri v preteklosti in v digitalni dobi.

SANJE O SVOBODI

Prva oddaja Pogleda skozi čas v novi sezoni je posvečena knjigi Sanje o svobodi - Pesmi Iga Grudna iz taborišča v Visku leta 1943, ki sta jo uredila zgodovinarja Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin. Oddajo vodi Luana Grilanc.

Geoglifi Tito

Intervju z umetnico Helene Thümmel o napisih Tito v Sloveniji in bivši Jugoslaviji.