Srečanja -

Ob torkih ob 18.00 in sredah ob 10.10.

Dogodki, kraji, ljudje. Oddaja ponuja široko paleto možnih tematik in zgodb. Gre za radijski prostor, v katerem opisujemo zanimive kraje, obeležujemo pomembne obletnice, predstavljamo osebnosti iz bližnjega in širšega slovenskega prostora. Oddaja je zgrajena v obliki krajših nizov ali monografskih oddaj ter pokriva številna področja, od zgodovine do literature, od arhitekture do glasbe. Poudarek je na pripovedi. Slika je delo umetnika Matjaža Hmeljaka, člana kulturnega društva za umetnost KONS.

Episodi

Stalna zbirka o ribištvu na slovenski istrski obali

V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so prenovili stalno zbirko o ribištvu na slovenski istrski obali, ki je postavljena ob stopnišču muzejske stavbe. Avtorica, muzejska svetnica dr. Nadja Terčon, se je vsebinsko posvetila industrijskemu ribištvu, krajevno pa je izpostavila Piran. Prenovljena stalna zbirka je prva v nizu dogodkov ob 70. obletnici pomorskega muzeja. Avtorica oddaje je Tanja Jakomin Kocjančič.

Laščakova vila na Rafutu

Sprehodili se bomo skozi obnovljen vrt vile Rafut in spoznali zgodbo o nastanku te edinstvene lokalne znamenitosti. Objekt, ki ga varuje mogočen vrt, je bil do danes nekako nedostopen, saj je desetletja služil laboratorijskim raziskavam novogoriškega zdravstva, vedelo pa se je, da gre za arhitekturo brez primere in rastje, kot ga pri nas pravzaprav ni nikjer ter da je ta košček sveta povezan z zelo zanimivo zgodbo lastnika vile arhitekta Antona Laščaka. Pripovedovala nam jo bosta Katja Kosič, odgovorna arhitektka za vilo in park Rafut pri Območni enoti ZVKDS v Novi Gorici in Blaž Kosovel, ki je do danes skozi park popeljal že veliko radovednih obiskovalcev.

Poklon Kseniji Vidali

Lani je minilo 110 let od rojstva slovenske operne umetnice in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali, rojene v Škednju. Debitirala je 2. maja 1937 v ljubljanski Operi z vlogo Mimi v Puccinijevi La Bohème in požela velik uspeh. Gostovala je tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi. Sodobni kritiki so jo uvrščali med najboljše lirične operne pevke. Navduševala je z lepim glasom, muzikalnostjo, čustveno interpretacijo in igralskim talentom. Ob jubileju so se ji poklonili v Pokrajinskem muzeju v Kopru z odprtjem razstave z naslovom Pomlad na opernem odru, ki je od petka, 5. aprila pa vse do 28. junija na ogled v atriju Kulturnega doma v Trstu.

160 let Slovenske matice

4. februarja 1864 je bila ustanovljena takrat še tako imenovana Matica Slovenska. Kot je mogoče prebrati na spletni strani Slovenske matice, je bila le-ta na pobudo mariborskih rodoljubov ustanovljena s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov z namenom, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z različnih področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazoslovje za različne stroke. Avtor besedila je Iztok Ilich.

Inkunabule v Novi Gorici

Gre za katalog oz. popis knjig, ki sodijo v obdobje prvotiskov ali inkunabul. V Sloveniji je takšnih knjig nekaj čez 800, od tega jih je v Novi Gorici kar 27. Največ jih hrani Frančiškanski samostan Kostanjevica, pet jih je v zasebni zbirki Marinke in Davida Brezigar iz Solkana, ena pa se nahaja v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Gostja oddaje je Mirjam Brecelj, vodja Škrabčeve knjižnice na Kostanjevici.

Slovenski istrski lingvistični atlas 1

Zajetna knjiga, pod katero se podpisuje jezikoslovka dr. Suzana Todorović. prinaša rezultate desetletnega terenskega raziskovanja in proučevanja gradiva, zbranega v severozahodni Istri. Nastala je v tesnem sodelovanju z govorci narečja, ki svojo materinščino negujejo predvsem v rodnih krajih in v stiku z domačini.

Njegovo veličanstvo konj

Pogovor z Iztokom Humarjem, velikim borcem za dobro živali, ki je vsa svoja leta posvetil profesionalnemu delu s konji, svojo ljubezen do njih in opažanja pa je prelil v knjigo KLOBUK DOL! GLOBOK PRIKLON! NJEGOVO VELIČANSTVO KONJ, ki je konec lanskega leta izšla pri Založbi BP.

Ravnikarjevo leto

Ob 30. obletnici smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja je slovenska vlada na pobudo Ministrstva za kulturo lansko leto 2023 razglasila tudi za Ravnikarjevo leto. Ravnikar je s študijem arhitekture začel na Dunaju in ga nadaljeval v Ljubljani pri arhitektu Jožetu Plečniku. Njegov najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Zanimanje za tedanjo umetnost ga je vodilo v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera. Ravnikar je bil zelo pomemben tudi za Novo Gorico. V oddaji tudi o razstavi, ki je v muzeju MAO v Ljubljani na ogled še do maja.

Lokalne gline in dediščina. Posočje–Kras

Razstava je eden najvidnejših rezultatov projekta, ki od leta 2020 poteka v sodelovanju Goriškega muzeja in Kluba keramikov Kanal. Namen projekta je zbiranje in proučevanje lokalnih glin med Posočjem in Krasom ter izdelava študijskih in unikatnih izdelkov iz nabranih vzorcev. Pod drobnogled so postavili lastnosti glin, pobliže pa so si ogledali tudi dediščino tega prostora, povezano z glino oz. keramiko.

Slikarji 18. stoletja med Benetkami in monarhijo

V palači Attems v Gorici je na ogled razstava »Slikarji 18. stoletja med Benetkami in monarhijo«. To območje je bilo do leta 1797, ko je padla Beneška republika, sporna dežela med Benetkami, ki so izražale svojo nadvlado nad Furlanijo, in habsburškim cesarstvom, ki je obvladovalo Gorico, Trst in sosednjo Slovenijo, goriška grofija pa je bila pomembno križišče za beneške umetnike, ki so se želeli uveljaviti v cesarskih deželah. Po razstavi nas vodi kustos Alessandro Quinzi.

Hommage Lucianu Klevi

Ob dvajseti obletnici smrti istrskega ustvarjalca Luciana Kleve so se mu poklonili z razstavami v Kopru, Izoli in Piranu ter z monografijo, ki je v celoti posvečena njegovi raznovrstni umetniški dejavnosti. Dvojezična publikacija je nastala na podlagi plodnega sodelovanja med italijanskimi skupnostmi Izola, Koper in Piran ter Galerijo Insula. Knjigo, ki predstavlja velik del umetnikove produkcije, so v izolski Manziolijevi palači med bralce pospremili Agnese Babič, Franco Juri, Dejan Mehmedovič in Lado Jakša.

75 let Glasbene šole Nova Gorica

V minulem letu je Glasbena šola Nova Gorica praznovala 75-letnico delovanja, kar se je odražalo v celoletnem programu, ki je obsegal več priložnostnih dogodkov. Dejavnosti Glasbene šole Nova Gorica presegajo meje strogega izobraževanja na področju glasbe, saj je med njenimi poglavitnimi cilji skrb za celostno otrokovo glasbeno vzgojo. Skozi bogato zgodovino te izjemno pomembne ustanove nas vodi ravnatelj Vladimir Čadež.

Tridesetletnica Društva Soška fronta 1915-1917

Zanimanje za zapuščino prve svetovne vojne je po več kot sto letih še vedno zelo živo. Zgodovinski spomin negujejo številni ljubiteljski raziskovalci, zgodovinarji, zbiratelji raznoraznih predmetov, potomci vojakov različnih narodnosti, ki so se bojevali na številnih frontah po Evropi, mnogi na naši soški fronti, kjer je večino dosegla neizprosna smrtna kosa. S to dediščino se že 30 let na resen in strokoven način ukvarja Društvo Soška fronta 1915-1917, ki se tem vsebinam posveča z nespremenjenim elanom.

Koper 1500

Koper je eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem. Njegov nastanek povezujemo z letnico 524 in legendo o posvetitvi sv. Nazarija v koprskega škofa. Posvetitev predstavlja prelomnico v koprski zgodovini, saj priča o tem, da je imel Koper že v šestem stoletju status mesta. Pri obeležitvi tega pomembnega jubileja so se združile številne koprske ustanove.

Petra Koršič

Profesorica slovenščine in diplomirana sociologinja kulture Petra Koršič iz Brd je danes poklicna literarna kritičarka, urednica in književnica in že več kot 23 let promovira poezijo s kritiko, eseji in refleksivnimi pogovori. Uredila in lektorirala je več knjig. S premisleki o kritiki sodeluje na kritiških simpozijih. Pred kratkim je izšla knjiga štirih avtorjev Štirje kvarti, v kateri so se poleg nje predstavili še Matej Gruden Keko, Alja Furlan in Borja Bolčina.

Ivan Sivec

Ivan Sivec velja za najbolj plodovitega slovenskega pisatelja, saj je napisal že več kot 180 knjig. Snov črpa iz slovenskih vrednot, kulture in zgodovine. Piše tudi za otroke in mladino. Po izobrazbi je diplomiran slovenist in magister etnoloških znanosti. Napisal je tudi več kot 3000 besedil za narodnozabavne skladbe. Dobil je več vidnih nagrad, med temi najvišje državno odlikovanje leta 2019 in sicer red za zasluge za narod.

Trio Pauer Arsov

Vida Mokrin Pauer s svojo poezijo, glasom in plesom ter Aleksander Arsov s kitaro, s šarmom in s posneto ritmično podlago razkrivata erotiko, smeh in radost v jezikih umetnosti in v nas. Da smo si tudi v svetlostih dokaz živih moči v vsakem, v vseh. Minulega 29. novembra sta se v TOčKI Zavoda za Kulturne dejavnosti v Novi Gorici predstavila z zasedbo Trio Pauer Arsov: Vida Mokrin Pauer, Aleksander Arsov in Svetli Duh. Prireditev je nosila naslov Poezije in Muzike mični Koncert: Erotika - Smeh - Radovalnosti uspeh.

Josipina Turnograjska

Prva slovenska pisateljica, pesnica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska je živela v prvi polovici 19. stoletja in bila sodobnica Prešerna in njegove generacije. V tistem času, ko je bil jezik literature in pogovorov v meščanskih krogih še vedno nemški, je Josipina vztrajala, se pogovarjala in pisala v slovenščini. Kljub rani smrti je močno zaznamovala slovensko književnost in veliko doprinesla v slovenski literarni prostor, vendar pa je žal danes mnogim nepoznana. Zakaj?

Trst na poti slovenskega odkrivanja Afrike

Dr. Marko Frelih je kustos za afriške in ameriške zbirke pri Slovenskem etnografskem muzeju, doktor arheoloških znanosti, univ. dipl. arheolog. Že več let raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami. Še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur v kontekstu razumevanja kultnih mest, ritualov in umetnosti. Prav tako že vrsto let preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami. V ospredju njegovih raziskav sta misijonarja Friderik Baraga (severna Amerika) in dr. Ignacij Knoblehar (Sudan).

Istranke, potovke, Šavrinke

V muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper je na ogled občasna razstava z naslovom Istranke, potovke, Šavrinke. Na njej so predstavljene tako imenovane sekundarne pridobitne panoge, s katerimi so se ukvarjale ženske od konca 19. do sredine 20. stoletja ter na ta način povečevale družinske prihodke in poskrbele za varčno porabo.

Šolstvo na severnem Primorskem v času Italije 1918-1943

Ob 100 – letnici šolske reforme, ki jo je uvedel takratni italijanski minister Giovanni Gentile, predstavitev razstave z dokumenti na šestih panojih, ki je na ogled v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Zanjo je poskrbela arhivistka Milena Černe. V Arhivu hranijo veliko dokumentov s šolskega odročja iz časa, ko je Kraljevina Italija dobila pod svoje okrilje pomemben del sedanjega zahodnega slovenskega prostora.

Nelda Štok Vojska

Istrska književnica Nelda Štok Vojska iz Marezig pri Kopru je plodovita avtorica, ki piše prozo in pesmi za otroke in odrasle ne le v knjižnem jeziku, ampak tudi v domačem narečju. Letos je praznovala osem desetletij in bralce razveselila z že štiriindvajseto knjigo, slikanico Hišne zverinice in druge znanke, ki je izšla pri založbi Libris v Kopru. Njeno ustvarjalno pot in novo slikanico so predstavili v Pretorski palači v Kopru minulega 10. novembra.

Po sledeh frančiškanov v Gorici

Med zanimivostmi Gorice in širše okolice, ki bodo v prihodnjih letih s svojim arhitekturnim bogastvom, a tudi s privlačno kulturno vsebino privabile obiskovalce od blizu in daleč so tudi romarske poti. V letu 400-letnice nastanka cerkvice na Kostanjevici pri Novi Gorici, ki je zdaj veličasten kompleks s samostanom, je pozornost usmerjena v preteklost, v čas, ko so na Goriško prišli prvi frančiškani.

Miti in legende v prostoru

Knjižnica Ankaran, Kulturno umetniško društvo Faral in Občina Ankaran so v prvi polovici oktobra priredili simpozij Miti in legende v prostoru. Posvetili so ga spominu na pred kratkim preminulega pisatelja Marjana Tomšiča. Pobudnik simpozija, ki se je odvijal v Ankaranu, je bil književnik Edelman Jurinčič, ki je poudaril, da miti in legende bogatijo naš jezik, našo kulturo pa tudi nas.

Preklete vojne

Kulturni delavec iz Kobarida Zdravko Likar predstavlja novo knjigo z naslovom Preklete vojne. V njej je zbral pričevanja o ljudeh, predvsem domačinih iz Posočja in Benečije, ki so bili pahnjeni v vojne vihre vse od Napoleonovega pohoda v Rusijo leta 1812, preko prve in druge svetovne vojne, balkanskih vojn ter vse do vojne v Ukrajini leta 2022.

Slikar in umetnik Saša Šantel

Pred 140 leti se je v Gorici rodil slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj Saša Šantel, ki velja za začetnika novejše slovenske grafike. Njegova najbolj monumentalna slika je skupinski portret 37 slovenskih skladateljev Koncil slovenske glasbe, ki krasi malo dvorano slovenske Filharmonije v Ljubljani.

Industrijska dediščina Ajdovščine

Zgodovina mesta Ajdovščina v Vipavski dolini je globoko povezana z bogato proizvodno dejavnostjo, ki sega daleč v čas. To območje je bilo zaradi bližine vodnih virov sicer poseljeno že v rimskih časih. Eden ključnih dejavnikov industrijskega razvoja Ajdovščine je bila namreč vodna moč Hublja. Industrijsko dediščino Ajdovščine in zamisel o muzeju na prostem, ki bi osvetlil zgodovino posameznih obratov, bomo spoznali s pomočjo vodje projekta, zgodovinarke Goriškega muzeja Ines Beguš.

Forum slovanskih kultur

O delovanju ustanove in Poti pisateljic pripoveduje direktorica Andreja Rihter.

Solinska plovila

Predstavitev monografije SOLINSKA PLOVILA - avtor Slobodan Simič Sime