Radio Lim -

La radio a scuele - Radio v šoli - Radio in der Schule. Il plurilinguisim dal Friûl Vignesie Julie con la vôs dai plui piçui. Storiis, cjançons e curiositâts par furlan, sloven e todesc. Večjezičnost Furlanije Julijske krajine skozi glasove najmlajših. Zgodbe, pesmi in anekdote v furlanščini, slovenščini in nemščini. Die Mehrsprachigkeit von Friaul-Julisch Venetien mittels der Stimmen der Kinder. Geschichten und Lieder auf Friaulisch, Slowenisch und Deutsch.

Episodi

Špietar/San Pietro al Natisone- 4. A, 4. B in 2. razred

Zgodbo o Valentinu Bidacu so pripravili otroci 4. A in 4. B razreda pod mentorstvom učiteljev Mateja Pintarja, Ane Hvalič in Antonelle Bukovaz. Violino igra Mila Morandini, na flavto pa Bianca Morandini. Pojejo učenci 2. razreda iz iste šole. Uredništvo Lucija Tavčar.

Špietar/San Pietro, srednja šola

Učenci 1. A, 1. B, 2 B. in 3. razreda predstavljajo svoje spise, ki so nastali v narečju na temo Velike babe, poletja v Nediških dolinah, Čedada in pusta. Oddajo so obogatili tudi glasbeniki s priredbami treh ljudskih pesmi v sodobni preobleki. Uredništvo Lucija Tavčar.

Tarvisio/Tarvis/Trbiž, 1. B Klasse

Die Klasse interviewt Tiere, die im Wald von Tarvis leben. Per la canzone plurilingue- za večjezično pesem- für das mehrsprachige Lied ringraziamo- se zahvaljujemo - bedanken wir: Maurizio Pagano testo e musica, Annamaria Tributsch per la traduzione in tedesco.

Tarvisio/Tarvis/Trbiž, 1 A Klasse

Tarvis, 1 A Klasse.

Tarvisio/Trbiž/Tarvis, 2. razred

Otroci 2. razreda osnovne šole Trbiž so nam pokazali kaj so se naučili pri pouku slovenščine.

Ugovizza/Uggowitz/Ukve, 4 und 5 Klasse

Die Kinder stellen die Tiere vor, die im Wald von Tarvis leben.

Ugovizza/Ukve/Uggowitz, 4. in 5. razred

Večjezična pripoved legende gore Čewa pri kateri so otroci ustvarili tudi zvočne efekte.

Resia/Rezija, 3., 4. an 5. klasa

Otrocë 3, 4 anu 5 klase naše škuli ite tu-w Pöje, ni se pražantawajo.

Resia/Rezija, 1. an 2. klasa

Otrocë parve anu druge klase naše škuli ite tu-w Pöje, so se nawučili po näs dila ka sa dëlalu nurnoga tïmpa tu-w ti Rozajanski dülini.

Pontêbe/Pontafel/Tablja 2AMP

Une storie di lûcs e nons in Valcjanâl e Cjanâl dal Fier. I zovins de seconde medie di cheste scuele a nus proponin un viaç atôr pai paîs des lôr valadis dulà, a fânus da vuide, e je propite la toponomastiche, plene espression dal plurilinguisim di chescj teritoris.

Paulâr - classe 5°

Trê personaçs storics de Val d'Incjaroi. I fruts de cuinte elementâr di cheste scuele a nus puartin indaûr tal timp, fasintnus cognossi trê figuris che a àn savût puartâ alt il non da proprie tiere: Jacopo Linussi, Giovanni Canciani e Cristina Malatesta.

Sedean - classe 5°

Un percors tal zardin de scuele. I zovins de tierce medie di Sedean nus presentaran i risultâts di un lavôr che l'an passât ur à fat cognossi lis plantis e i arbui che si puedin cjatâ tal zardin de lôr scuele.

Tamau-Cleulis/Tischlbong unt Chlalach - classe 5°

Animai che a san ce che a vuelin. I fruts de cuarte e de cuinte elementâr di cheste scuele a nus contin une storie une vore speciâl, dulà mont dai oms e mont dai animai a si messedin, fasint viodi come un plui grant rispiet a pues puartâ a une convivence miôr… soredut in malghe.

Darte - classe 5°

Inviâts speciâls tas frazions. I fruts de cuinte elementâr di Darte a nus puartin ator pal lôr teritori come vêrs presentadôrs televisîfs cun tant di colegaments e di inviâts speciâi

Tarvisio/Tarvis/Trbiž - classe 2°

O voi ator pal prât. I fruts de seconde elementâr de scuele di Tarvis citât nus contaran une filastrocje su lis piçulis besteutis che si puedin cjatâ intun prât.